"> Suša na vrtu je izziv, ne problem – Tretje obdobje
">
Aktivnosti Zanimljivosti

Suša na vrtu je izziv, ne problem

Žal so deževna poletja, kot je bilo lansko, vse redkejše izjeme, sicer je pa eno vroče in suho poletje na nekaj let dovolj, da nam zagreni življenje.prenašajo

Če smo trajnice nakupovali pretežno po trenutnem navdihu oziroma so nas premamile lepe cvetoče sadike v vrtnih centrih, smo se v preteklih letih gotovo srečali z ovenelimi, povešenimi poganjki, zakrknjenimi cvetnimi popki, ožganimi robovi listov in nasploh klavrnim videzom naših gredic. Zakaj se s sušo pojavijo težave? Najbolj logičen odgovor je pomanjkanje vode, a s tem nismo zadovoljivo odgovorili na zastavljeno vprašanje, saj nas zanimajo podrobnosti, ki nakazujejo rešitve.

Veliko ljudi še vedno gredice zasaja zelo redko. Pri mnogih še vedno velja načelo, da mora biti med rastlinami dovolj praznega prostora, ki ga okopavamo, plevemo in nam daje občutek skrbno negovanega vrta. Tak pristop je z vidika trajnostnega vrtnarjenja precej zgrešen. Trajnice in tudi druge rastline zasadimo tako gosto, da se bodo povprečno že prvo leto razrasle ena do druge in pokrila tla; ta bodo tako dalj časa ostala vlažna, saj sonce ne bo neposredno izsuševalo in pregrevalo površja. Dokler tal ne prekrijejo rastline, si pomagamo z organskimi zastirkami. Posebno poglavje so mineralne zastirke iz prodca ali drobljenca. Z njimi lahko oblikujemo čudovite peščene vrtove, ki so kot naročeni za tiste, ki nočejo ali ne zmorejo redno zalivati.

Kako pripraviti tla? Različni tipi tal različno dobro zadržujejo vlago. Najhitreje se izsušijo peščena tla, najpočasneje pa glinena. Kljub temu si ne želimo popolnoma glinenih tal, saj imamo potem največkrat težave pozimi, ko je vode preveč. Številne rastline, ki dobro prenašajo sušo, slabo prenašajo zimsko močo, posebno občutljiv pa je koreninski vrat, zato poskrbimo za vmesni tip, to je rodovitna ilovica; peščenim tlom dodamo nekaj gline in veliko komposta, izrazito glinena tla pa izboljšamo s kompostom in finim kremenčevim peskom.

Namesto zalivanja izberite prave vrste
Če smo se torej odločili za gredo, ki načeloma tudi v daljših obdobjih suše ne potrebuje zalivanja, moramo temu primerno izbrati prave vrste trajnic. Lepo število je takih, ki sploh ne potrebujejo zalivanja, še več pa je teh, ki jim le občasno nekoliko pomagamo s polno zalivalko. Za dober nabor primernih trajnic se je najboljše odpraviti v vrtnarije, specializirane za gojenje okrasnih zelnatih trajnic. Tam vam bomo strokovnjaki z veseljem svetovali o primerni izbiri.

Ker navadno nimamo dovolj znanja oziroma časa, da bi se vsega naučili, si lahko pomagamo s sledečimi namigi. V grobem lahko sklepamo na dobro odpornost proti suši, če ima trajnica dlakave liste, noščene prevleke, mesnate liste in stebla, globoke korenine in če ima čebulice, gomolje in druge založne organe.

Kakšne zasaditve lahko ustvarimo s takimi trajnicami? Najpogosteje pomislimo na sredozemski slog, ki vključuje številne dišavnice in zelišča. Pogosto prevladujejo sivolistne rastline, mnogo je tudi polgrmov, kakršni so kraški šetraj (Satruje montana), žajbelj (Salvia officinalis), nemški rožmarin (Santolina chamaecyparissus) in sivka (Lavandula angustifolia). Vključujemo še možine (Eryngium sp.), juke (Yucca filamentosa), materine dušice (Thymus sp.), lučnike (Verbascum sp.), barvilne pasje kamilice (Anthemis tinctoria), peline (Artemisia sp.) …

Če pa želimo ostati pri bolj zelenem, lahko bi rekli tudi svežem videzu, raje zasadimo odporne vrste rmanov (npr. Achillea filipendulina), baptizije (Baptisia australis), akante (Acanthus sp.), turške make (Papaver orientale), blede ameriške slamnike (Echinacea pallida), bergenije (Bergenia cordifolia), hermelike (Sedum spectabile), amsonije (Amsonia hubrichtii), maslenice (Hemerocallis sp.), bradate perunike (Iris sp.) … In ne pozabimo na številne čebulnice. Predvsem spomladanske imajo na voljo dovolj vlage, zato nam tu ni treba komplicirati, za poletje pa posadimo tudi okrasne luke (Allium sp.).

Okrasne trave za vroče dni
Okrasne trave za sušo so atlaška bilnica (Festuca mairei), sinjezelena bilnica (Festuca glauca), morrowijev šaš (Carex morrowii), vilovine (Sesleria sp.), vednoživa ovsika (Helictotrichon sempervirens), bodalice (Stipa sp.), sinjezelena smiljica (Koeleria glauca).

Kako oblikovati takšno zasaditev? Pristopov k oblikovanju zasaditev je veliko, zato si tu poglejmo le enega od možnih primerov. Če smo se odločili za sredozemski slog, se lahko odločimo za eno, dve ali tri, odvisno od velikosti zasaditev, vodilne grmičaste rastline (žajbelj, sivka, nemški rožmarin, šetraj …) in jih posadimo v večjem številu kot druge. Razporedimo jih naključno in ustvarjajmo različno velike skupine, kakšna naj raste tudi posamezno.

Tako bomo dobili dobro sproščeno osnovo, ki bo poskrbela za harmoničen videz in ustvarila nekakšno rdečo nit grede. Ker so omenjene rastline zbitega, statičnega videza, jim dodamo gibajoče se okrasne trave, nekaj izrazito pokončnih trajnic, kot so lučniki za dramatičnost in nekaj čisto pritlehnih, pokrovnih. Slednje še posebej lepo zaokrožijo zasaditev čisto na robu ob poti ali trati. Take so materine dušice (Thymus serpyllum), volnati čišljak (Stachys byzantina), avbrecije (Aubrieta sp.), paronihija (Paronichya capela) idr.

Related posts

INSTITUCIJA – Dom za ostarele Sveta Helena (Samobor)

Administrator

Demenca: Prvi znaki, ki jih lahko prepoznamo sami

Administrator

Praktično: Ukrepi proti poletni zabuhlosti

Administrator
WP2Social Auto Publish Powered By : XYZScripts.com